Informatik, ki opravlja tri službe
V podjetju s 100 zaposlenimi je en informatik. Skrbi za računalnike, omrežje, tiskalnike, varnostne kopije in uporabnike, ki so pozabili geslo. Je skrbnik ERP. Je prvi, ki ga pokličejo, ko kaj ne dela. Potem pride vodja prodaje: "Bi lahko naredil še poročilo, ki poveže naročila s ceniki?"
Informatik reče da. Poročilo naredi zvečer, v Excelu z makri ali s skripto, ki se izvaja na njegovem računalniku. Čez leto dni je takih rešitev deset. Zna jih samo on.
Kaj to povzroči
- Razvoj je vedno zadnji. Nujne stvari imajo prednost. Izboljšave čakajo mesece.
- Zasilne rešitve postanejo kritične. Skripta, ki je bila začasna, zdaj poganja obračun. Ko se ustavi, se ustavi tudi posel.
- Vse znanje je v eni glavi. Ko je informatik na dopustu, se nič ne spreminja. Ko odide, se marsikaj ustavi.
- Informatik izgoreva. Opravlja tri službe za eno plačo in nikoli ne pride do konca seznama.
To ni očitek informatiku. Dela točno to, kar se od njega pričakuje. Problem je, da se od enega človeka pričakuje preveč.
Zakaj informatik zunanjega razvijalca pogosto ne mara
Ko vodstvo predlaga zunanjega razvijalca, je informatik pogosto prvi, ki je proti. Njegovi pomisleki so večinoma upravičeni:
- Izgubi nadzor. Nekdo zunaj bo dobil dostope do sistemov, za katere odgovarja on.
- Posledice pobere on. Ko zunanji razvijalec kaj pokvari, uporabniki kličejo informatika, ne razvijalca.
- Boji se ocene. Zunanji razvijalec bo videl njegove zasilne rešitve. Bo vodstvu povedal, da so slabe?
- Izkušnje so slabe. Marsikateri informatik je že pospravljal za izvajalcem, ki je naredil projekt in izginil.
Če teh pomislekov ne vzamete resno, bo sodelovanje težko. Informatik ima dostope, pozna sisteme in ljudi. Brez njega zunanji razvijalec dela na slepo.
Delitev dela, ki deluje
Najbolje deluje jasna delitev, ki jo zapišete na začetku. V praksi se je pokazala ta:
| Informatik | Zunanji razvijalec | Skupaj |
|---|---|---|
| infrastruktura, omrežje, naprave | razvoj novih rešitev | seznam prioritet |
| skrbništvo ERP in uporabnikov | povezave med sistemi | spremembe v produkciji |
| dodeljevanje dostopov | poročila in nadzorne plošče | testiranje pred zagonom |
| prvi kontakt za uporabnike | vzdrževanje kode in dokumentacije | redni pregled, kaj je narejeno |
Informatik ostane tisti, ki pozna podjetje in nadzoruje sisteme. Razvijalec prevzame tisto, za kar informatik nima časa ali specifičnega znanja. Nobeden ne nadomešča drugega.
Pravila dostopa
Največ trenj nastane pri dostopih. Ta pravila jih odpravijo:
- dostope dodeli in odvzame informatik, nikoli razvijalec sam sebi,
- razvijalec ima svoj račun, nikoli skupnega z informatikom,
- spremembe v produkciji so vnaprej najavljene, ob dogovorjenem času,
- razvoj in testiranje tečeta ločeno od produkcije,
- koda je v repozitoriju na računu podjetja, kjer jo informatik lahko vidi,
- dokumentacija je dostopna obema.
Ko informatik vidi, da ima nadzor in da se nič ne zgodi brez njegove vednosti, se odnos običajno obrne.
Kako začeti
Prvi pogovor naj bo z informatikom, ne samo z vodstvom. Iz njega pogosto izvem več kot iz katerekoli specifikacije: kje so zasilne rešitve, kaj se pogosto ustavi, kaj uporabniki najbolj pogrešajo.
Prvi projekt naj informatika razbremeni. Najboljši kandidat je naloga, ki jo zdaj opravlja ročno vsak teden: izvoz, prepis podatkov, poročilo za vodstvo. Ko ta izgine z njegovega seznama, vidi, da zunanji razvijalec ni grožnja. Koliko stane takšno ročno delo, sem izračunal v članku koliko vas stane ročno prepisovanje podatkov.
Zasilne rešitve iz Excela je smiselno postopoma prenesti v pravi sistem. Kdaj je čas za to, sem opisal v članku interni sistem ali Excel. Če razmišljate, ali bi raje zaposlili lastnega razvijalca, pa preberite ali potrebujete lastnega razvijalca.
Bistvo
Informatik v srednjem podjetju pogosto opravlja tri službe, razvoj pa je vedno zadnji. Zunanji razvijalec ga ne nadomesti, ampak razbremeni. Sodelovanje deluje, ko je delitev dela zapisana, ko dostope nadzoruje informatik in ko prvi projekt odstrani nalogo z njegovega seznama.